Kazahstan

Predstavitev gospodarstva Kazahstana


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan

KZ / KAZ

Astana

2.717.300

18,6 (ocena 2017)

Predsedniška republika

Kazaščina, ruščina

 Muslimani 47 %, pravoslavni 44 %, protestanti 2 %, ostali 7 %

7.686 EUR (2017)

Tenge (KZT)

Slovenija +4 / +5

+ 7



 

Večja mesta

 
Večja mesta Število prebivalcev 
Almaty 1.129.000
Karaganda 437.000
Shymkent 360.000
Astana 313.000
Ust-Kamenogorsk 311.000
Pavlodar 301.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 26. aprila 2015 (predsedniške), marca 2016 (Mazhilis) ter avgusta 2014 (polovica senata). Naslednje volitve: 2020 (predsedniške); 2021 (Mazhilis)

Vodstvo države:

Predsednik Nursultan Nazarbajev je bil prvič izvoljen v decembru 1991 ter ponovno januarja 1999, decembra 2005, aprila 2011 in aprila 2015.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. V praksi g. Nazarbajev izvaja obsežen nadzor nad političnim in gospodarskim področjem.

Premier: Bakytzhan Sagintayev (od 9. septembra 2016)

 

Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, avgust 2018.


Gospodarska politika vlade

Velik padec cen nafte v letih 2014-2015 je ponovno opozoril na preveliko odvisnost Kazahstana od naftnega sektorja. Zato si vlada prizadeva divezificirati gospodarstvo, ponovno vzpostaviti zaupanje v bančni sektor in zmanjšati vlogo države v gospodarstvu. Vlada se je na upočasnitev gospodarstva odzvala s programom privatizacije. S paketom spodbud je spodbudila kreditiranje manjših podjetij in pomagala dokapitalizirati bančni sistem. Poslovno okolje se bo po napovedih nekoliko izboljšalo, tudi pogoji za naložbe v rudarstvo se bodo izboljšali.
 
Nezaposlenost je v letu 2017 znašala 4,9 %. Na tem nivoju naj bi ostala tudi v letu 2018, v letu 2019 in 2020 pa naj bi dosegla 4,8 %..

Inflacija je v letu 2017 znašala 7,4 %. Za leto 2018 je napovedana 6,4 % inflacija. Do konca leta 2020 naj bi inflacija upadla na 5,6 %.
 
Povprečna bruto mesečna plača v Kazahstanu je konec leta 2017 znašala 425,50 EUR, minimalna mesečna plača 61,90 EUR.
 

Vir: EIU; Factiva, avgust 2018.
 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge