Egipt

Predstavitev gospodarstva Egipta


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt

RG / EGY

Kairo

997.739

97 (ocena 2017)

Arabski

Muslimanska (večinoma suniti) 90%, koptska 9%, ostali kristjani 1%

1.805 EUR (2017)

Egiptovski funt (EGP)

Slovenija +1

+ 20


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Kairo s širšo okolico 18.440.000
Alexandria 4.124.000
Port Said 571.000
Suez 512.000

 

Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. 

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti.

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018. Zmagal je dosedanji predsednik Abdel Fatah al Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022.

Vodstvo države:

Predsednik Abdel Fattah el-Sisi.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier Sherif Ismail, ki je bil imenovan septembra 2015, prej pa je služboval kot minister za nafto in mineralne vire. 

 

Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).

Vir: EIU; Factiva, avgust 2018.

 

Gospodarska politika vlade

Slaba institucionalna zmogljivost in trdna opozicija interesnih skupin, predvsem zaposlenih v državni birokraciji, pogosto preprečujejo prepotrebne gospodarske reforme. Kljub temu je režim Sisi želel okrepiti poslovno okolje in konsolidirati javne finance z davčnimi reformami.
Vladna politika bo v veliki meri sledila omejitvam vzajemno dogovorjenega programa gospodarskih reform z Mednarodnim denarnim skladom. V začetku novembra 2017 je IMF Egiptu odobril triletno posojilo v višini 10,1 mlrd EUR. Do sedaj so izdali dva obroka posojila v vrednosti 5 mlrd EUR. Glede na to, da bo verjetno potrebno dalj časa, preden  bosta gospodarstvo in javne finance dosegla trajnostno raven, lahko vlada po posvetovanju z IMF ali Svetovno banko poišče nadaljnjo finančno pomoč. Ekonomska politika bo v obdobju 2018-2022 tako  ostala osredotočena na fiskalne in poslovne strukturne reforme.
 
V letu 2017 je inflacija v Egiptu dosegla 29,5 %. V letu 2018 se pričakuje znižanje na 16,8 %, v letu 2019 na 15,4 % in v letu 2020 na 11,2 %.

Stopnja brezposelnosti je bila v letu 2017 11,8 %, za leto 2018 pa je napovedana 10,7 %. Do konca leta 2020 naj bi se brezposelnost postopno znižala na raven 9,7 %.

Minimalna mesečna plača v Egiptu je v letu 2017 znašala 61,12 EUR, povprečna mesečna plača pa 448 EUR.


Vir: EIU; Factiva, avgust 2018.


Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge